Akcija v Selu pri Vodicah 2023

Okupacija aprila leta 1941 in upor proti okupatorju

Letos mineva 82 let, ko se je pričela na naših tleh druga svetovna vojna, katera je trajala polna štiri leta. Našo domovino Slovenijo sta okupirala in zasedla celotno naše ozemlje nemški in italijanski okupator. Takoj po zasedbi  ozemlja sta pričela uveljavljati svoj okupatorski red in represijo z vso brutalnostjo. Pri tem je nemški okupator prednjačil v zatiranju vsega slovenskega, kulture in jezika. V naših šolah je prepovedal pouk v slovenščini. Otroke so skušali spremeniti v avtomate, da bi vzklikali nacistično – militaristična gesla in prepevali nemške bojne pesmi kot bi bili  naviti. Enak cilj kot drugi ukrepi je imel tudi popis prebivalstva. S popisom je okupator dobil v roke pomembne osebne podatke o posamezniku in s tem nad prebivalstvom, njihovimi lastnostmi in premoženjem, kajti vprašalniki so bili sestavljeni zelo natančno. Na podlagi tega popisa je bilo moč predvideti, koga bo potrebno zapreti, preseliti, izgnati ,internirati ali poslati v nemško vojsko.

Nacistični program je  določal, da je treba čistiti prebivalstvo. Se pravi, da je bilo prvo na udaru izobraženstvo. V takih razmerah se je veliko ljudi znašlo pod vprašanjem, za kaj naj se odločijo : za pokorščino okupatorju ali za upor njegovemu aparatu in nasilju. Pri tem ni , da bi prezrli ugodnosti , ki so jih bili deležni nemški državljani, zaposleni na okupiranem področju. Ti so tudi v naših krajih živeli kot herrenvolk. Vsa vodilna mesta so pripadala njim.

Po cestah so jedko topotali nemški škornji, na javnih zgradbah so strašili mimoidoče nemški napisi in zastave s kljukastim križem. Okupator je neizprosno nastopil z izvajanjem ponemčevalne politike in odstranjevanjem vsega kar bi spominjalo, da tukaj živi slovenski narod. Vse navedene okolnosti so pripomogle, k ozaveščanju naših ljudi k uporu. Komunisti so se zavedali, da brez upora ne bomo nič spremenili. Vodilni komunisti med njimi Maks Pečar in drugi posavski somišljeniki so z osebnimi stiki po vaseh ozaveščali ljudi na oborožen upor proti okupatorju.

Vest o konkretnih pripravah na vstajo se je širila preko zaupnikov od Črnuč do posavskih vasi. Vse priprave na oborožen odpor so se pripravljale v največji tajnosti in konspiraciji. Kmalu zatem je bila ustanovljena Rašiška četa z datumom 31. julij 1941. Rašiška četa je postala borbena enota, ki so jo sestavljali borci in borke iz področja: Črnuče, Gameljne, Rašice, Dobeno, Šmartno, Vodice, Selo in druge. Rašiška četa je bila trn v peti nemškega okupatorja. Intenzivno so jo iskali po Rašiških in Dobenskih gozdovih. Bila je kot sršen , ki piči in se umakne.

Ključni dogodek na Rašici je zaznamoval obisk nemškega okupatorja z  avtom s šestimi potniki, ki so izvajali neke meritve. Ob vračanju avtomobila proti Gameljnam je partizanska zaseda prestregla vozilo s potniki in ga uničila. Iz besa so Nemci 20. septembra 1941 vas Rašica izropali in zažgali. Ljudi pa odgnali v taborišče Šentvid. Rašiška četa je zaradi silovitega in množičnega  hajkanja Nemcev manevrirala in se izmikala, vendar zaradi lahkega  dostopa sovražnika ni zdržala. Tako je bila Rašiška četa razbita.

Skupino ranjenih in bolnih je vodil komisar Maks Pečar, kateri so se ustavili v vasi Selo pri Skaručni. V noči od  29. na 30. septembra 1941 jih je z napadom presenetil sovražnik in v kratkem boju je bil smrtno zadet Maks Pečar in njegov soborec Vido Knez. Med tem, ko je druge prisotne sovražnik zajel.

Tragediji je botrovalo izdajstvo iz lastnih vrst. Kasneje je bila ta ugotovitev potrjena in izdajalec odkrit. Ujete partizane je sovražnik odpeljal v Begunje , kjer so bili strahotno mučeni. Ustreljeni so bili kot talci.

Slava njim

Vir: Knjiga na levem bregu Save

       Na podlagi rokopisa Jožeta Ravbarja- Jošta in prispevkov drugih borcev in            .      aktivistov NOV

Govor ob spominskem obeležju Selo pri Skaručni

Oktober 2023

ZB za vrednote NOB Črnuče

Slavko Pečnik